1.110 Delovnopravne opcije za ureditev situacije ob nemožnosti zagotavljanja dela s strani delodajalca
Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.
Delovnopravna zakonodaja delodajalcem omogoča, da lahko v primeru, če delavcu začasno ne morejo zagotavljati dela, na določen način organizirajo delo in tako uredijo delavčevo odsotnost. Delodajalec se v takem primeru uporabijo instituta čakanja na delo. Z vidika organizacije dela pa ima delodajalec v primeru naravne nesreče, ko se dela več ne more opravljati po ustaljenem načinu in v prostorih delodajalca, tudi možnost začasne spremembe vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu, kot tudi odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.
Začasno čakanje na delo doma
V skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju ZDR-) lahko delodajalec ob kumulativni izpolnitvi določenih pogojev, delavcu odredi začasno čakanje na delo doma. Pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, so sledeči: (i) da delodajalec ne more zagotavljati dela delavcu iz poslovnega razloga, (ii) da začasno prenehanje potreb po delu delavcu traja pest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu in (iii) da je odreditev tega ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve. Odreditev začasnega čakanja na delu mora biti podana v pisni obliki, pri čemer se lahko pisna napotitev delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V 138. členu ZDR-1 je določeno tudi nadomestilo, ki delavcu pripada v času napotitve na čakanje na delo doma, in sicer ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Osnova je tako nadomestilo plače delavca v višini njegove povprečne mesečne plače za…
