Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
KAZALO:
ČAKANJE NA DELO.. 1
VIŠJA SILA (vs). 4
MESEČNI TEMELJNI DOHODEK (mtd). 7
OBRAČUN PLAČ (op). 8
OPROSTITVE PRISPEVKO SAMOZAPOSLENIH (ops). 9
OPROSTITVE PRISPEVKOV ZAPOSLENI (opz). 10
MESEČNI KRIZNI DODATEK (kd). 14
OBRAČUN PLAČ (op). 19
BOLNIŠKA (bo). 30
DELO OD DOMA (dd). 30
RAZNO.. 31
ČAKANJE NA DELO
Odgovarja odvetnica Lidija Turk
Ali se lahko za mesec april 2020 napoti delavca na čakanje tudi npr. le za 14 dni in je delodajalec kljub temu za teh 14 dni upravičen do vračila nadomestila plače in prispevkov s strani države, če seveda izpolnjuje vse ostale pogoje ? Ali mora biti na čakanju cel mesec, z izjemo 7 dni?
V skladu z določili 23. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je Državni zbor sprejel dne 02.04.2020 (ni pa še bil objavljen v Uradnem listu RS) lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020. Delavec pa ima v času začasnega čakanja na delo obveznost vrniti se na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Po stališču Zavoda za zaposlovanje sedem zaporednih dni pomeni sedem koledarskih dni, torej tudi npr. sobota, nedelja, praznik.
Glede na zakonska določila lahko delodajalec delavca pozove na delo do sedem zaporednih dni (npr. tudi 3 zaporedne dneve). Menim, da v primeru, da delodajalec delavca v tekočem mesecu pozove na delo večkrat po nekaj dni, ni upravičen do nadomestila. Delavec mora biti torej na delu cel mesec, razen sedem zaporednih dni, ko se je na zahtevo delodajalca dolžan vrniti na delo.
Zakon še ni stopil v veljavo, možne bodo tudi še drugačne razlage.
Prosimo za pomoč oz. razlago kako je mišljeno začasno čakanje delavcev, da se vrne do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Naš primer:
Od 1.4.2020 -10.4.2020 smo oz. bi delali, vključno z eno soboto skupaj 9 dni. Na čakanje na delo bi delavce poslali od 14.4.2020 -24.4.2020, nato bi se 28.4.2020 vrnili na delo. Ali je to dopustno? Ali se delavec lahko vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu od začetka, ko ga daš na čakanje? Ali bi v našem primeru od 14.4.2020-24.4.2020 lahko nekatere delavce vmes za npr. 1 dan pozvali na delo? Ali se to potem šteje kot čakanje in se plača tudi ta dan kot čakanje?
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ 6 mesecev. V to obdobje 6 mesecev se prekinitve ne vštevajo, delavec je lahko na čakanju strnjeno 6 mesecev ali pa 6 mesecev s prekinitvami. Začasno čakanje na delo se prekine, zlasti kadar je delavec:
- pozvan na delo ali
- koristi letni dopust ali
- uveljavlja pravico do odsotnosti z dela po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila ali plačila prispevkov (pravice iz socialnega zavarovanja)
Za čas prekinitve iz prejšnjega odstavka se posameznemu delavcu lahko sorazmerno podaljša obdobje 6 mesečnega začasnega čakanja na delo. Za čas prekinitve začasnega čakanja na delo delodajalec ne more uveljavljati povračila nadomestila plač .
Delavec se lahko vrne na delo sedem zaporednih dni, če obstajajo potrebe delovnega procesa. Če delavec pride na delo za en dan, kar je dopustno, če ga delodajalec pozove le za en dan, dobi za tisti dan plačo in ne nadomestilo za čakanje.
Odgovarja Edita Dobaj
Zanima nas, če se odločimo za čakanje na delo, koliko prekinitev lahko opravimo oz. ali je potrebno zamenjat tega delavca z drugim, namreč dela za določenega delavca ne bo 2 meseca, vmes pa bi moral opravit delo, ki bi trajalo 2 - 5 dni, torej mu prekinemo čakanje in ga potem ponovno damo na čakanje. Predvidevam da vse to urejamo z Zavodom.
Zakon v 21. členu ureja začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije. V 26. členu je navedeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
Iz navedenega izhaja, da je možna ena prekinitev za do 7 zaporednih dni v mesecu.
Ali pripada delodajalcu za delavca,ki je na čakanju tudi refundirano nadomestilo za praznik, ali je ta izvzet in je v breme delodajalca? Veza 10. odstavke 29. člena ZIUZEOP?
Bistveno je, ali bi na ta dan delavec delal, torej če bi v običajnem času, ko ni epidemije, delal tudi na praznični dan, npr. v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, v primeru, če je tudi sicer praznik za delavca delovni dan.
Mojca: Zanima me, kam smo dolžni vse prijavljati delavce, ki jih imamo na čakanju: na Zavod za zaposlovanje, na Inšpektorat za delo, na FURS?
Na Zavod RS za zaposlovanje, in sicer predhodno, pri čemer navedete ime in priimek delavca in delovno mesto.
Nekaj delavcev imamo na čakanju, povračila nadomestila ne bomo uveljavljali. Moramo vseeno javiti na ZRSZ seznam delavcev, ki so na čakanju?
Kljub vsemu je potrebno sporočiti na ZRSZ seznam delavcev, ki so na čakanju.
Topol: 80 % osnova za čakanje tako kot za LD, ali prav razumem, da zaradi delnega čakanja delavcev v mesecu marcu, bo osnova za mesec april nižja, torej bo za aprilski obračun plač osnova iz mesecev jan, feb in marec? Delavca lahko pokličemo na delo za največ sedem zaporednih dni, to pomeni za nas, ki ne delamo vikendov 5 zaporednih dni v enem mesecu ali več?
Upoštevati je potrebno osnovno plačo, kot če bi delal, kar pomeni, da osnova ne bo nižja. Za potrebe izračuna se osnove ne niža.
Če napotimo delavca na začasno čakanje na delo doma pa se v tem času pojavi potreba po delu delavca zaradi intervencije in gre torej na intervencijo, potem pa je spet doma in čez par dni enako. Kako prijavimo tak primer? Oz. ga ne prijavimo? Naj vseeno evidentiramo tak primer kot čakanje na delo v lastnih evidencah, je naš strošek, vloge na ZRSZ pa ne oddamo?
Zakon v 21. členu ureja začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije. V 26. členu je navedeno, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Iz navedenega izhaja, da je možna ena prekinitev za do 7 zaporednih dni v mesecu. Predlagamo, da to kljub vsemu evidentirate in sporočite na ZRSZ, saj menimo, da je določba zakona za določene dejavnosti neživljenjska in da se bo v naslednjem paketu le-ta spremenila.
Čakanje na delo - uporablja se tudi 7. odstavek 137. člena ZDR-1. Tu je zapisano, da >>višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal<<. To moramo upoštevati? Če bi delal je to osnovna plača in dodatek za delovno dobo ali kaj?
Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t. i. Izhodiščna plača).
Sedmi odstavek 137 člena določa: (7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Zadnji stavek tega odstavka se navezuje za primer, ko delavec v zadnjih treh mesecih ni delal.
V primeru, da je delavec na čakanju, se mu praznik ne obračuna saj je obračunano čakanje na delu. Tako moramo prikazati tudi na plačilni listi. Ali pravilno razmišljam?
V kolikor gre za neenakomerno razporejen delovni čas in bi delavec na ta dan delal na podlagi npr. neenakomernega delovnega časa, potem delodajalcu nadomestilo pripada. V primeru, da tudi sicer ne bi delal, se tega ne obračuna.
VIŠJA SILA (vs)
Odgovarja Edita Dobaj
Zanima nas koliko je plačana izolacija v mesecu marcu (90 ali 80 %). Kako obračunamo višjo silo, če ne izpolnjujemo pogojev po ZIUZEOP (po 26. členu ZIUZEOP ali 6. odst. 137. člena ZDR-1).
V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 % od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
Višjo sila, če ne izpolnjujete pogoje po ZIUZEOP, obračunate po 6. odst. 137. člena ZDR-1, se pravi 50% vendar najmanj 70% minimalne plače mora biti nadomestilo.
Odgovarja Gominšek Majda
ATELJE12: Kakšna bo razdelitev med staršema pri varstvu otrok oz. kako se bo pravilno evidentiralo varstvo otrok, če sta oba starša doma, da ne pride do zlorab, saj je za varstvo 'dovolj' le en starš? Ali zakon to kontrolo predvideva?
Delavec mora obvestiti delodajalca, da ne more delati, ker mora čuvati otroka. Predlagam, da delavec navede za katerega otroka gre, koliko je star in da drugi starš ima delovno obveznost in da ne koristi tega ukrepa on.
Kakšne možnosti ima pri obračunu plače za mesec marec delodajalec za zaposlenega, ki je kljub opozorilu delodajalca odšel domov v BiH in se sedaj zaradi karantene ne more vrniti v Slovenijo. Zaposleni je ob odhodu podpisal izjavo, da se v primeru, da se ne bo mogel vrniti nazaj na delovno mesto, odpoveduje plači. Ali je takšna izjava v redu? Ali se lahko v tem primeru obračuna neplačan dopust? Delodajalec bo delavca še potreboval, ker ima dela dovolj.
Glede na nastalo situacijo imate po zakonu o delovnih razmerjih, da kot delodajalec odredite delavcu bodisi koriščenje letnega dopusta, koriščenje ur v primeru viška ur ali neplačano odsotnost.
Kako je sedaj z varstvom otrok? 50 % ali 80 %? Krije delodajalec ali država?
Po zakonu o interventnih ukrepih, ki je bil sprejet v DZ 2.4.2020, ni pa še objavljen (verjetno bo objavljen 10.4 in veljavnost 11.4..) je nadomestilo v primeru višje sile 80%, tako kot za čakanje na delo doma. Oprostitve uveljavljate preko vloge na Zavodu za zaposlovanje, in krije država, seveda ob izpolnitvi pogojev kot pri čakanju na delo (upad prihodkov).
V primeru, da podjetje ne bo izpolnjevalo pogojev za uveljavljanje pomoči države, kakšna je višina nadomestila zaradi višje sile (varstvo otroka), 50 % ali 80 %?
V tem primeru velja pravilo 6.odst. 137 člena ZDR-1 in delavcu pripada 50 %plače, ki bi jo prejel, če bi delal oziroma najmanj 70 % minimalne plače.
Ali je višina nadomestila delavcu v primeru varstva otroka 50 %, če podjetje normalno posluje in ne izpolnjuje pogojev iz interventnega zakona (22. člen)?
Da, enako kot prejšnji odgovor: « velja pravilo 6. odst. 137 člena ZDR-1 in delavcu pripada 50 %plače, ki bi jo prejel, če bi delal oziroma najmanj 70 % minimalne plače«.
Kdaj je potrebno oddati vlogo na ZRSZ za obdobje od 13.03.-31.03. za nadomestilo delavcev, ki zaradi zaprtje mej niso mogli priti na delo?
V roku 8 dneh po veljavnosti zakona, predvidena veljavnost 11. 4. + 8 dni, elektronska vloga preko Zavoda za zaposlovanje.
Delavec brez bolniškega lista in brez odločbe je v samoizolaciji (okužen je zakonec) - koliko % nadomestila mu pripada?
Po pojasnilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje v primeru izolacije je 90 % nadomestilo in more biti izpolnjeno naslednje:
IZOLACIJA kot razlog začasne nezmožnosti za delo
Glede na spremenjeno usmeritev NIJZ zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje. Ne glede na testiranje pa sledi ukrep izolacije, ki je potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti in ga določi zdravnik.
Tako je zavarovanec začasno zadržan od dela v breme ZZZS zaradi razloga »08 – Izolacija« (velja od 01.04.2020 dalje), v primerih, če so pri njem prisotni:
- znaki bolezni za COVID-19 + pozitiven bris;
- znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v družini;
- znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v skupnosti (npr. na delovnem mestu) + velika verjetnost prenosa.
To pomeni, da bo izbrani osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 – izolacija) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki (kumulativno):
- imajo respiratorno obolenje pa niso bili testirani in
- če izbrani osebni zdravnik hkrati ugotovi, da je bil posameznik v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19 (npr. družinski član, ipd.). V slednjem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).
V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90 % od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
Delavce je zaposlen pri podjetju v Sloveniji. Gre za državljana BIH. V mesecu marcu je šel med vikendom v BIH in se ni mogel vrniti, ker mu je bila odrejena karantena v BIH. Kako se obračuna plača za marec, če podjetje ne izpolnjuje pogoje (zmanjšanje prihodkov 20 % itd)? Delavec je dobil od občinske inšpekcije za gospodarstvo in finance v BIH odločbo, da od 25. 03. velja zanj 14 dnevna karantena v BIH to je dobil na vstopu v BIH, ko se je vrnil domov. Kako obračunamo plačo ali gre za refundacijo bolniške ali višjo silo v tem primeru? Pogoje prihodkov podjetje ne izpolnjuje (1. poletje 20 %, drugo 50 %...). Ali vložimo vseeno vlogo na zavod (vloga za odrejeno karanteno). Ali moramo za odrejeno karanteno tudi izpolnjevat pogoje, prihodki za prvo poletje morajo bit manjši za 20 % itd? Koliko % nadomestila mu za čas, ko ima odločbo o karanteni v BIH mu pripada in ali lahko dobimo to povrnjeno od Zavoda za zaposlovanje? Kako pa bomo obračunali plačo, ko se bo vrnil v Slovenijo mu pa bo najverjetneje odrejena karantena ob vstopu v Slovenijo?
To je kompleksno vprašanje in vam ne morem dati ustreznega odgovora. Verjetno ima delavec kakšno potrdilo s strani organov v BIH in bi potem na podlagi tega lahko uveljavljali bolniško odsotnost v breme ZZZS in nadomestilo – glej gornji odgovor.
ARENA5: Podjetje ima 12 zaposlenih in je v marcu delalo. Na čakanje je podjetje preventivno poslalo enega zaposlenega, ker je ta na domu v stiku z osebo, ki je prišla iz kriznega območja. Kakšna višina nadomestila mu pripada? 100 % ali 80 %. Ali lahko podjetje uveljavlja povračilo nadomestila iz ZRSZ?
Glede čakanja na delo doma je nadomestilo 80% povprečne plače zadnjih 3 mesecev in ga lahko uveljavljate preko zavoda za zaposlovanje ob izpolnitvi pogojev za to, (upad prihodkov, plačani davki in oddani reki), v kolikor pa gre za nadomestilo bolniške pa poglejte naslednje pojasnilo zavoda za zdravstveno zavarovanje:
IZOLACIJA kot razlog začasne nezmožnosti za delo
Glede na spremenjeno usmeritev NIJZ zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje. Ne glede na testiranje pa sledi ukrep izolacije, ki je potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti in ga določi zdravnik.
Tako je zavarovanec začasno zadržan od dela v breme ZZZS zaradi razloga »08 – Izolacija« (velja od 01.04.2020 dalje), v primerih, če so pri njem prisotni:
- znaki bolezni za COVID-19 + pozitiven bris;
- znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v družini;
- znaki bolezni za COVID-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost COVID-19 v skupnosti (npr. na delovnem mestu) + velika verjetnost prenosa.
To pomeni, da bo izbrani osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo (razlog 08 – izolacija) ne le pri osebah, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom oziroma so zboleli za COVID-19, temveč tudi pri (obolelih) osebah, ki (kumulativno):
- imajo respiratorno obolenje pa niso bili testirani in
- če izbrani osebni zdravnik hkrati ugotovi, da je bil posameznik v nekem (bolj) intenzivnem stiku z osebo, ki je obolela za COVID-19 (npr. družinski član, ipd.). V slednjem primeru epidemiološka stroka predlaga zavarovancu odreditev ukrepa izolacije v trajanju 14 dni (ki se bo po tem času končal oziroma v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa nadaljeval do ozdravitve).
V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.
Kako obračunamo plačo, ki mu je odrejena karantena v tujini V MARCU, ker je šel domov med vikendom (v BIH) in se ni mogel vrnit nazaj v Slovenijo? Kaj pa če je nato po poteku karantene v BIH lahko prišel v SLO, vendar mu je bila odrejena karantena nato v Sloveniji. Zanima me kako obračunamo plačo, če ne izpolnjujemo pogojev glede zmanjšanja prihodkov za 20 % in ostali pogoji, ki so potrebni za refundacije. Ali lahko koristimo kakšen ukrep za te primere, ko ni potrebno izpolnjevat pogoj prihodkov?
Obračun plače naredite tako kot je bila situacija:
- čas rednega dela
- karantena: nadomestilo bolniške 90 % v breme ZZZS, kar pomeni da elektronsko zahtevate refundacijo od prvega dne vzroka za bolniško odsotnost.
Mojca: Ali za povračilo nadomestila v primeru varstva otrok res veljajo kriteriji o zmanjšanju prometa?
Ja tako predvideva ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO.
Delavec je imel odsotnost zaradi varstvo otroka od 30. 03. do 4. 4. 2020. Kdaj mora delodajalec oddati vlogo na ZRSZ za povračilo izplačanega nadomestila v tem konkretnem primeru? Do kdaj pa mora ZRSZ obvestiti o prenehanju odsotnosti iz naslova varstva otroka, v našem primeru že 4. 4. 2020? V primeru, da to ne stori v roku, ali so za to kakšne sankcije?
Uveljavljate lahko po novem zakonu, ki je bil sprejet 2. 4. in bo jutri objavljen v uradnem listu in bo začel veljati 11. 4. Uveljavljati boste z elektronsko vlogo preko zavoda za zaposlovanje v roku 8 dneh (danes še ni možna oddaja). V vlogi boste napisali samo čas uveljavljanja od 30. 3. do 4. 4.
MESEČNI TEMELJNI DOHODEK (mtd)
… 
