Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Ali se s podpisom pogodbe ali njenega aneksa lahko odpovem odpravnini?
Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enaki meri prosti pri urejanju njunega pogodbenega razmerja (delovnega razmerja), kot to velja za stranke pogodb civilnega prava, ampak sta omejeni z določbami delovne zakonodaje, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, kolektivnih pogodb in splošnih aktov. Določbe, ki urejajo odpravnino, so kogentne in jih ni mogoče izključiti po volji strank. Tudi če se delavec s podpisom pogodbe o zaposlitvi, njenega aneksa ali enostranske izjave odreče svoji, v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določeni pravici, to ne pomeni, da mu ta pravica ne pripada. Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, pri tem pa denarno terjatev proti delodajalcu lahko uveljavlja v zastaralnem roku petih let.
Kdaj ima delavec pravico do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
Pravica do odpravnine ob izteku prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je novost, ki jo je uvedel ZDR-1 z namenom zmanjševanja segmentacije na trgu dela. Velja za pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene po uveljavitvi zakona. Po novem ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji iz 79. člena ZDR-1.
Ta pravica po zakonu ne gre v primerih, če je bila pogodba za določen čas sklenjena:
- zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
- zaradi sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece,
- zaradi opravljanja javnih del ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
- kot tudi če v času trajanja ali po poteku pogodbe za določen čas delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (prenehanje mirovanja) ali če delavec odkloni sklenitev pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe za določen čas.
Razen v primerih t. i. rednega izteka pogodbe za določen čas, ima delavec, tako kot je to veljalo že doslej, pravico do odpravnine tudi v primeru, če mu je pogodba predčasno prenehala zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ter v primeru izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca; v teh primerih mu gre odpravnina, določena za primer odpovedi iz poslovnega razloga po 108. členu ZDR-1 tako kot zaposlenim za nedoločen čas.
Kdaj mi mora delodajalec izplačati odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja?
ZDR-1 v 6. odstavku ZDR-1 določa, da če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, da za vas ne velja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti oziroma ta ne določa drugače, obveznost plačila odpravnine…
