13.1.10.1 Pogodba o posredovanju delavcev (komentar)
Valentina Franca
Aleksandra Heinzer
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Če želi delodajalec oziroma agencija skleniti pogodbo o zaposlitvi z delavcem za opravljanje dela pri uporabniku, mora izpolnjevati pogoje iz ZUTD za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Skladno z ZUTD mora pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, se vpisati v register oziroma evidenco ter izpolnjevati vse obveznosti, ki mu jih nalaga tako ZUTD kakor pristojno ministrstvo za delo. Ob izpolnitvi teh pogojev agencija prične z opravljanjem dejavnosti, kar zajema tudi sklenitev pogodb o zaposlitvi z delavci na podlagi ostalih določil ZDR, ki sicer veljajo za sklenitev pogodbe o zaposlitvi nasploh (členi ZDR od 11 do 32).
ZDR v 2. odstavku 59. člena določa, kdaj agencija ne sme napotiti delavcev na delo k uporabniku in kdaj uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev:
-
v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo. Znani so primeri iz prakse, ko so se v takih primerih uporabniki za nadomeščanje stavkajočih delavcev poslužili študentskega dela. Kljub zakonskim predlogom, ki bi to prepovedali, zaenkrat to ostaja pravno dopustno, čeprav je to v nasprotju z namenom stavke;
-
v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njemu zaposlenih delavcev. Čeprav ZDR v tem členu ne določa natančno, kaj pomeni večje število delavcev, lahko glede na namen določbe sklepamo, da to pomeni večje število delavcev pri odpovedi iz poslovnega razloga (t. i. presežni delavci), kakor to določa 98. člen ZDR.
Če obstajajo ali so nastale okoliščine, opisane v zgornjih dveh točkah, mora uporabnik tako pred sklenitvijo in v času izvajanja dogovora med agencijo in uporabnikom v roku osmih dni obvestiti agencijo:
-
v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti. Gre torej za posebne situacije, pri katerih je treba upoštevati ustrezne ukrepe glede varnosti in zdravja pri delu;
-
v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev. Kateri konkretno so ti primeri, je odvisno do sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, če seveda ta obstaja in če vsebuje tovrstna določila.
Kvota napotenih delavcev
Ena izmed novosti, ki jo je prinesla novela ZDR iz leta 2013, je t. i. kvota oziroma zgornje dovoljeno število napotenih delavcev pri uporabniku. ZDR v 3. odstavku 59. člena določa, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače . V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri agenciji…
