Pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je posebna, samostojna pravica iz starševskega zavarovanja. V video seminarju odvetniška kandidatka Martina Zdravje iz Odvetniške pisarne Bohl predstavlja podrobnosti uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, kakšne so pravice in obveznosti iz takšnega delovnega razmerja, več pa pove tudi o sodni praksi na tem področju.
Kazalo vsebine:
- Splošno
- Uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
- Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v primeru dela s krajšim delovnim časom
- Pravice, ki delavcem pripadajo v celoti
- Regres za letni dopust
- Letni dopust
- Drugi osebni prejemki
- Pravica do odmora med delovnim časom
- Delovni čas - Neenakomerna razporeditev delovnega časa - Nadurno delo
- Delovni čas
- Nadurno delo
- Neenakomerna razporeditev delovnega časa
- Zaključek in sodna praksa
- Vprašanja in odgovori
V času trajanja spletnega seminarja v živo je bilo zastavljeno tudi vprašanje, na katerega je strokovnjakinja zaradi preverbe informacij odgovorila kasneje. Vprašanje in odgovor podajamo v nadaljevanju.
Primer: delavki pripada pravica do plačila prispevkov zaradi starševstva do 11. 11. 2020 (starejši otrok dopolni 17 let), aneks smo sklenili do 13. 5. 2021 (predvidevali smo do starosti 3 let mlajšega otroka - zaradi katerega je tudi želela uveljavljati pravico). Kaj storiti? Veste morda, zakaj je do dopolnjenega 17. leta starejšega otroka?
Trajanje pravice do krajšega delovnega časa se glede na pogoje določene v 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) določi do otrokovega 3. leta starosti, če starš neguje in varuje enega otroka, oziroma do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, če starš neguje in varuje najmanj dva otroka (1. in 2. odstavek 50. člena ZSDP-1).
Izjemoma ima eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, če ta starš varuje in neguje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju (4. odstavek 50. člena ZSDP-1).
V primeru priznane pravice do krajšega delovnega časa po 1., 2., 3. ali 4. odstavka 50. člena ZSDP-1, delavcu država zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost do sorazmernega dela minimalne plače.
Iz določbe 50. člena ZSDP-1 torej izhaja, da je pri odločanju o trajanju pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva bistveno ali, ima starš enega ali najmanj dva otroka, ki jih neguje in varuje. Trajanje pravice do krajšega delovnega časa in v tej zvezi tudi pravice do plačila prispevkov pa se določi do otrokovega 3. leta starosti oziroma do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka oziroma izjemoma do 18. leta, če gre za gibalno oviranega otroka ali otroka z motnjo v duševnem razvoju. Če je bila delavki priznana pravica do otrokovega dopolnjenega 17. leta, bi glede na navedeno pravno podlago, lahko šlo le za primer po 4. odstavku 50. člena ZSDP-1, torej ko gre za otroka z zmerno ali težjo gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motno v duševnem razvoju.
Če je bilo z aneksom določeno drugačno trajanje pravice do krajšega delovnega časa kot je bilo nato določno trajanje pravice do plačila prispevkov zaradi starševstva, predlagam, da delavki pojasnite nastalo situacijo ter ji predlagajte, da se z novim aneksom uskladi obdobje trajanja dela s krajšim delovnim časom.
Predavateljica:
Martina Zdravje je odvetniška kandidatka, od leta 2016 zaposlena pri Odvetniški pisarni Bohl, kjer je bila od 2014 do 2016 odvetniška pripravnica. Po končani Pravni fakulteti (diplomirala je leta 2012) je leta 2016 opravila Pravniški državni izpit, istega leta pa je opravila tudiosnovno izobraževanje za mediatorje. Njena področja dela so delovno, izvršilno, civilno in kazensko pravo.
