4.1.5.1 Pravilnik o nadzoru bolniške odsotnosti (komentar)
Kaja Breznik Ladinik
Delavec je skladno s 167. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, skladno s predpisi o zdravstvenem zavarovanju*, za kar se je v praksi uveljavil pojem bolniška odsotnost. Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov je torej zakonska pravica delavca, pri čemer gre za plačano odsotnost v breme delodajalca, (oz. ob daljši bolniški odsotnosti v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje), zaradi česar je delodajalec zagotovo zainteresiran izvedeti, ali delavec bolniškega staleža morebiti ne zlorablja in s tem krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
* Gre za Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter na tej podlagi sprejeta pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ter drugi podzakonski akti.
ZDR-1 v 36. členu kot obveznost delavca določa, da mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec je tako dolžan delodajalca čim prej** obvestiti o tem, da je pri njem nastopil razlog za začasno zadržanost z dela in da ga torej na delo zaradi bolniške odsotnosti ne bo. Če delavec te določbe ne spoštuje, gre za kršitev zakonskih (in pogodbenih) obveznosti iz delovnega razmerja. Zakonodajalec pa je za primer, ko (i) delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe*** ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali (ii) če v tem času opravlja pridobitno delo ali (iii) če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja predvidel celo možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, in sicer v 8. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
**Čim prej naj pomeni najkasneje v roku 5 dni, saj je sicer podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu po 4. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in predstavlja samostojen (oz. nov) razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.
*** Sodna praksa pojem »v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe« razlaga široko, in vanj šteje tudi npr. odsotnost delavca z dela zaradi nege (npr. odločba Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 19/2010, z dne 24. 1. 2012).
Čeprav je odsotnost delavca z dela zaradi bolniške odsotnosti njegova pravica, pa ima delavec v zvezi z njo tudi nekaj dolžnosti. Bolniškega staleža namreč ne sme zlorabljati in mora torej…
