8.10.3 Regres 2024
Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko urejeno upravičenje iz delovnega razmerja, ki delavcu zagotavlja izplačilo zneska najmanj v višini minimalne plače. Regres je namenjen za oddih v času letnega dopusta, in mora biti delavcu izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
Delavec se pravicam, ki mu grejo po zakonu ali kolektivni pogodbi, ne more odpovedati. Navedeno velja tako za glavno terjatev kot tudi za vse stranske terjatve. Ker sta pravica do regresa in rok plačila zakonsko določena, ju stranki ne moreta drugače urejati, saj se delavec pravicam, ki so določene kot minimalne, ne more odpovedati. Nasproten dogovor pa je sankcioniran z ničnostjo.
Sodna praksa
Pri tem se v skladu z novejšo odločitvijo Ustavnega sodišča Up-150/22 z dne 1. 2. 2024 ne razlikuje več med zapadlimi in še nezapadlimi terjatvami v času trajanja delovnega razmerja, tj. med terjatvami, ki so že zapadle v plačilo, in terjatve, ki še niso. Slednje izhaja iz posebne narave delovnega razmerja, v katerem ima delavec šibkejši oziroma podrejeni položaj. Zato je odpoved delavca kogentno določenim pravicam iz delovnega razmerja ves čas, ko je delavec v takšnem položaju odvisnosti, nedopustna. Nemalokrat pride do situacije, ko se delodajalec in delavec ob prenehanju delovnega razmerja dogovorita, da so z izplačilom odpravnine poravnane vse terjatve iz delovnega razmerja. Sodišče v takšnih primerih poudarja, da naveden dogovor ne pomeni odpust dolga, vendar gre za dogovor, ki je glede odpusta zakonsko določenih pravic neupošteven zaradi svoje ničnosti.
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) veže pravico do regresa na pravico do letnega dopusta, saj sta slednji akcesorni, zato ju je vedno potrebno obravnavati skupaj. Delavec namreč navedeni pravici pridobi hkrati, in sicer s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pa ne pomeni, da delavec s…