Odločitev Vrhovnega sodišča o obdavčitvi v primeru vodenja gospodarske družbe in opravljanja del iz dejavnosti družbe s strani samostojnega podjetnika

Vrhovno sodišče RS (v nadaljevanju: VSRS) je sprejelo pomembno sodbo glede davčnih vidikov dela preko s.p., opravilna številka: VSRS Sodba X Ips 11/2024 z dne 29.01.2025.

Dohodki samostojnega podjetnika za vodenje družbe z omejeno odgovornostjo ne morejo biti obravnavani drugače kot dohodki iz delovnega razmerja, je ugotovilo VSRS. Ni pa mogoče z njimi enačiti dohodkov iz pogodbe, ki jo ima samostojni podjetnik z isto družbo sklenjeno hkrati za opravljanje drugih nalog iz njenih dejavnosti.

VSRS poudarja, da davčni organ lahko odmeri davek na drugačni pravni podlagi, kot izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, oziroma upoštevaje drugo pravno obliko dohodka, ki ga je prejel samostojni podjetnik, samo, če predhodno ugotovi, da gre za katerega od primerov nedovoljenega ravnanja in zato lahko uporabi svoja pooblastila iz 74. člena ZDavP-2 (ali drugega izrecnega pooblastila, ki ga določi zakon). Če gre za nedovoljen pravni posel (drugi odstavek 74. člena ZDavP-2), ki ga je samostojni podjetnik sklenil za vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, se dohodek obdavči, kot da gre za dohodek iz delovnega razmerja na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. Nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik kot samozaposlena oseba opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor. Tudi v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja dohodkov samostojnega podjetnika, ki jih pridobi v družbi z opravljanjem dela iz dejavnosti te družbe (torej ne za delo direktorja), ni mogoče obdavčiti na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 kot dohodkov iz delovnega razmerja. Delovno razmerje je dvostransko, prostovoljno vzpostavljeno pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. Če take pogodbe ni, lahko nastanek delovnega razmerja…